Stopam po rumenem listju,
pod nogami mi šelesti,
spomini obujajo preteklost,
ko si z mano stopal ti.
Ne morem te priklicati,
ker ne vem kje si,
mogoče v modrini neba
srce tvoje spi.
Slišim tvoj glas,
ki kliče me vse dni,
kliče me ponoči,
ko jutro novo se zbudi.
Sem marjetice natrgala,
ki si jih rad imel,
bi dala še poljube ti,
če bi poljubljat me želel.
A dragi vem,
da te ne bo,
ostala sama bom,
vsak dan jokala bom,
ker bo prazen najin dom.
Nikoli nisem pozabila te,
zato ti pišem pesem to,
v srcu te nosila bom,
ko bo odzvanjal zadnji zvon.
Pesem me spominja na moje doživetje. Zadnji zvon je vedno žalosten.
Lepa pesem
MILENA
Vedno nam ostanejo lepi spomini...in marjetice.
Zelo lepa pesem..
Pozdravljena in dobrodošla na Pesem si, zaspanka, lepo, da si se nam pridružila,
Ana
Hvala Ana, z veseljem bom objavljala svoje pesmi. Upam, da jih boste radi prebirali. Zaspanka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: zaspanka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!