Spomnim se še v zgodnji mladosti smo poleg drv obvezno imeli tudi kolm. Njegov sijaj je bil v gretju, tudi svoj vonj je imel. Kurjači v lokomotivah pa so ga na prepihu metali v čeljusti ognjenega konja. Iskrenja, oblaki dima in ugaski v očeh. No, njegov čas mineva, kar je glede na okoliščine nujno...
Hvala obema za besede. LP
Maca, sviđa mi se ovaj haiku, posebice prva dva retka!
Ivan
Hvala, prav za prav raziskujem, kaj je tisto, kar bi s tretjo vrstico zadevo dvignilo.
LP
Komentiranje je zaprto!