ko te pogrešam
nepretrgano kipim
prebiram bistva zavedanja
preperevam skozi čas
spuščam v podrobnosti
tišina prebuja misli
neutrudnega šepetanja
neulovljivih pričakovanj
nikoli ne usahnem
ohranjam svojo bit
duša joče in ječi
objemam brezčasno radost
gorečnosti in ljubezni
ko te pogrešam
se potopim v sanje
igram z odsevi
s spomini se preplavim
ko je utvara sreča
iščem se v vsem
meljem skrivnost minljivosti
čakam priložnost
neznanega
v norosti tisoč
je nepotrebna negotovost
meglica v očeh
se popolnoma razblini
ostal je popolen mir
Zelo mi je všeč ta globina in mreža vsega izpovedanega.
Predlagam pa nekaj poprvakov, da se nekoliko razblini naštevanje vezano na en sam verz:
ko te pogrešam
nepretrgano kipevam
kipim
prebiram bistva zavedanja
preperevam skozi čas
spuščam se v podrobnosti
tišina prebuja misli
neutrudnega šepetanja
mojih neulovljivih
pričakovanj
nikoli ne usahnem
imam še ohranjam svojo bit
duša mi joče in ječi kadar duša joče in ječi (?)
objemam brezčasno radost
gorečnosti in ljubezni
ko te pogrešam
se v sanje potopim v sanje
igram z odsevi se
igram
s spomini se preplavim
ko je sreča samo utvara ko je utvara sreča (zdi se mi močnejši izraz)
v vsemu se iščem se
v vsem
meljem skrivnosti minljivosti
čakam na nove novih priložnosti
mika me neznano in skrivnostno v neznanem (- ker
se sicer beseda skrivnost ponovi)
tisoč idej v norosti je tisočih idej
je nepotrebna negotovost
meglica v očeh
se popolnoma razblini
ostal je popoln mir
Lp!
Milan Ž.
Milan, zahvaljujem se za poglobitev v pesem in za predlog, ki sem ga upošteval. Nekoliko me moti popravek; čakam novih priložnosti /v neznanem, razmišljam, da bi bilo bolje; čakam priložnost/ neznanega.
Lp. Žiga Lev
Ja, čakam priložnost / neznanega, je odlično!
Lp!
Milan Ž.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Žiga Lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!