Nikoli zares se ne srečava midva,
si blizu, a daleč, kot zvezda iz neba.
Zjutraj te čutim, moja rosa jutranja,
si daleč od oči, a blizu mojega srca.
Kot noč in dan, ki se nikdar ne srečata,
sva kot ptič in riba, vsak iz svojega sveta.
A morda nekoč, ko boš mimo mene šla,
srce te moje v trenutku prepozna.
Kar oko ne vidi in razum ne prizna,
to duša začuti, ko nemirno šepeta.
Do takrat pa bodi srečna za oba,
ti čudovito bitje iz drugega sveta.
Nekoč se bova sigurno srečala, ti čudovito bitje iz drugega sveta...
Lp, zaspanka
Pozdravljen in dobrodošel na Pesem si, Bortut, lepo, da si se nam pridružil,
Ana
Hvala Ana, mi je tudi zelo lepo v vaši družbi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Borut Kaučič
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!