Mina
Stojim sredi puscave
Na osamljeni mini
Ne morem se premaknit
In pomoc je dalec
Cas pocasi tece
In misice na nogi me bolijo
Pocasi postajam utrujena
Zejna in nahrbtnik lovim
Ki je komaj na dosegu roke
Notri imam mobitel
In polnilec na soncno energijo
Potim se
In drgetam
Nedalec proc zagledam domorodca
Govorim mu da stojim na mini
Da se ne morem premaknat
Zacudeno me gleda
In hodi cik cak
Kot da bi vedel kje so mine
Dobivam privide
In podozivljam trenutke v zivljenju
Nekateri so prijetni drugi manj
Pomoc pride sele cez dvanajst ur
Do takrat moram zdrzati
In stati pri miru
Gledam v daljino te prasne zemlje
In edino kar si zelim je
Da me resijo
Ostaja mi edino upanje
Mine niso potrebne za nikogar. Ko stojiš na mini, spoznaš vso krutost človeštva. A ti si lahko srečna, saj upaš, da pride pomoč.Vse tvoje življenje se je odvilo pred očmi. Zdaj boš postala drug človek. Za marsikoga so mogoče potrebne mine, da bi spoznali svoje napake in da bi ubrali drugo pot. A kaj, to je vse le v pesmi, a občutki so čudovito prikazani.
Vse lepo ti želi
MILENA
Milena dobro jutro
Ja ko si v hudih tezavah marsikaj
Podozivljas in marsikaj ti pride
Na misel. Vcasih je potrebno
Malo...
Hvala ti in lep dan ti zelim
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 13. 11. 2023 ob 06:27
- Prebrano 100 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 100.63
- Število ocen: 6