Kesanje je zmeraj prepozno. Z njim ne moreš odmakniti nobeno skalo, ne moreš priklicati modrega neba, tvoja bolečina ostaja. Greh ostane.

Lp

MILENA

mislim, težek predmet. ne morem sam sebi odpustiti. tako nihče ne bi imel greha. 

pravim, ne ti ne jaz nisva dobra, dober je zakon. na njem temelji civilizacija.

ampak kje, kaj je država ob današnjem trpljenju otrok. nekoč smo kot civilna družba protestirali proti vojni ali za nelsona mandelo in občutek je bil, da smo nekaj dosegli.

čemur smo priča je čisti kanibalizem!

še niso slišali?! ČLOVEŠTVO SMO !

ps. še nekaj si mislim, Milena, če se globoko ne spreobrnem, tudi govora o kesanju ne more biti. saj ni zavesti greha. 

ostaja le sram, ki se pojavi, ko nastane situacija. verjamem namreč, da sem skrit, itn.

lp

Dokler ne vem (oziroma ne prepoznam) kaj počnem, greha ni. Križani pravi:..."Odpusti jim saj ne vedo kaj delajo." Ko pa vem kaj počnem zavestno kršim etično načelo, torej sem odgovoren. Pravičnik je bil obsojen kot "sovražnik države", takrat je bil Izrael okupiran, Rimljani so vladali, rabini pa so Človekovega sina obtožili za terorizem in to zato ker je grajal njihovo malopridnost. Tako so spretno, po kolaborantsko, preložili odgovornost v tuje roke, Pilat pa si je umil roke, ker mu je žena rekla, naj pusti Pravičnika pri miru.  

pa to je to

lepo, direktno, Svit. irena, hvala za postanek.

ps. ne iščemo krivca, temveč tisto zavest, mea culpa, mea maxima culpa. saj vendar gledam, kolikšna je cena, odkupnina za mojo lastno potuhnjenost. 

četudi bi oče tega otroka mislil, je to moja krivda, sem kdaj v mislih, sanjah želel temu otroku smrt?!

NE!

kaj potem. s čem naj odkupim ...to... življenje?

naj ta oče prosi odpuščanja?!

koga? kdo? kako? bo kaj pomagalo. 

z maščevanjem. vrni! in tako se svet vrti. 

ta, ki nase jemlje greh sveta, košček lesa na lesenem križu, kaj je to. kdo je to. 

ti?

Pesem, ki ubeseduje nelagodje in nemoč ob tem strašnem dogajanju - čestitke,

lp, Ana

miko čestitke. Boli, ker ostali pa je miren, preveč spokojno miten. Zakaj?

ker se ne dogaja nam. ker je vse nekje zunaj, daleč, ne čutimo in strašno hitro se navadimo.

hvala, Ana in Caki.

lp