Edgar, vrzi mi pero
vrani so si iztaknili oči
jih prilepili name
zdaj vidim duše
in ne vem kam naj odložim poglede
kdo
kaj bi jih lahko nosilo
brez sramu
Tudi, če mižim vidim.
in boli!
Objem ti pa vseeno pošiljam.
saj, ravno to zmore čistost, nedolžnost, nositi jih brez sramu.
težava je, da v nedolžnem trpljenju nikakor ne vidim svojega greha.
lp
Zabolelo je tudi mene.
Kdaj le bodo spregledali nosilci kamenih src, ki so brez sramu?
Objem, Marija
Branka, je že tako, da nekateri vidijo tudi miže. Pa da so človeške oči narejene po meri vesti.
Objem
pi
miko, včasih postanejo pretežke, ponudiš jih drugim vpogled
hvala
lp
pi
Draga Marija, nam je nepojmljivo, da se svet spreminja na vse mogoče načine, le srca, vest, pohlep ... ne.
Objem
pi
Ja, Irena, kdo, kaj, pa tudi kam brez sramu lahko potujejo taki osebki? Bodo spregledali?
Lp, Caki
Zaboli usoda poti poezije, saj se vedno znova poraja občutek, da tudi prebrana poezija potone v pozabo, preden bi se iz njenega dotika kaj naučili. Namesto globalizma sozvočja globin vrednot poezije (življenja), prevlada slepota grmenja nizkotnih strasti (smrti). Čestitke!
Milan Ž.
Milan, najlepša hvala.
Edgar se smehlja :) no, vsaj lobanja :)
Lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 12. 11. 2023 ob 11:23
- Prebrano 527 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 135.85