Kako smejalo se je srce

in kako so se iskrile moje oči

ko tekala sem po zeleni trati

dokler niso večerne zasvetile luči

Takrat sem vrgla se v tvoj objem

in roke ovila okoli tvojega vratu

naslonila glavo sem na tople prsi

zazibala se v lepe sanje

a kmalu z  jutrom pozabila sem nanje

Znova sonce me je obsijalo

in poklonilo mi tvoj nasmeh

zagledala sem bledi tvoj obraz

ko božal je mili tvoj me glas

Sem tvoje pravljice poslušala

mogoče sem poslušala še bolj tvoj glas

in gledala sem prelepa tvoja lica

ker ob tebi

 neskončno srečo občutila sem jaz

So leta hitro minevala

a rože prelepe še dalje so cvetele

so ptice nežno se oglašale

bile z vsakim novim dnem vesele

Najbolj pa sem bila vesela  jaz

ker so objemale tvoje me roke

ker si najlepše oblekice mi šivala

da razveseljevala moje si srce

Ponosno v njih sem tekala okoli

da so me občudovali vsi

tega pozabila ne bom nikoli

izreči ti vso hvalo

ti moje srečno srce želi

Vse kar moje je srce želelo

si mi z največjim veseljem darovala

najlepše pesmi in cvetice

da sladko sem v naročju tvojem spala

in nisem videla

da tečejo po licu ti solzice

To so bila prelepa leta mojega življenja

poznala sem veselje in radost

če kdaj je padla solza iz očesa

bila znamenje je

da presrečna moja je mladost

Kako pa ti si to doživljala

predraga mama

moje srce nikdar ni spraševalo

zato pa zdaj bi rada rekla ti

najlepša hvala

za prelepo mojo mladost

 za sončne žarke

cvetice in radost

Milena