
Danes sem nabirala sonce,
se pokrivala z njegovimi toplimi prsti.
S pogledi sem božala reko,
da bi nehala izlivati svojo bolečino.
Solz je bilo že preveč,
prosila sem nebo, da preneha jokati.
Z vetrom sem klepetala,
ko je s tal poskušal dvigniti gnijoče listje.
To delo je bilo zaman.
Kar je odslužilo življenju,
tudi bog ne zmore poravnati.
Tako je ... vmes pa mir, tišina, potop v globine ... hvala za stik:)
Dotiki hrepenenja so povsem enaki drugim dotikom! Čestitke!
Milan Ž.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: platanas
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!