Zid megle in dežja je gost -
popivna zvonjenje.
Ptiči stisnjenih kril in kljunov
brezvoljno ždijo na žici.
Dolgočasna sivina prebuja sitnobo,
ki se zarije v pokožje
in zaletava v vse,
kar ji pride naproti.
Iz mušic in muh dela slone,
ki tacajo med porcelanom,
lepi se na oslovo senco,
benti nad pol praznim kozarcem.

Zid megle in dežja je gost -
kot siva mrena.
Namesto gob rastejo "vsevedneži" -
eni so samo neokusni, drugi strupeni.
Križišča se spreminjajo v enosmerne ceste ...
preteklosti.
Besede nevarno rožljajo.
Je čas zarot in golih cesarjev.
Ti so pretkani. Sami ne zmorejo ničesar.
Njihova moč je v slepi množici, ki jim sledi.
Hranijo jo s krvjo sovražnika.
Samo mrtev je trofeja -
šteje vsak, ne glede na spol in starost.
Na rdeči preprogi se gostijo marionete ...
čas za kravje kupčije.

Krivice prestopajo bregove.
Koliko tisoč nedolžnih mora umreti,
da si ogrneš plašč nedotakljivosti?

nada pecavar