IZ RITMA
November, mesec ko se vse umirja.
Drevo se najprej v barve preobleče
in potlej golo skozi zimo speče,
počiva in ne stopa iz okvirja.
A človek, ritmu se miru odreče,
z naravo ne poišče si premirja,
prestavi uro, da iz zime zdirja.
Počitka noče, raje se sporeče.
Saj včasih vreme je bilo vodilo,
do kdaj naj človek dela, kdaj počiva,
dandanes vse se je v dobiček zlilo.
Ne sliši duše več, samo umira,
navdiha ni, zlomilo se je krilo,
saj človek ne preda se, le upira.
.jpg "Nada")
Odličen sonet - ogledalo naši pretirano tekmovalni in hitri družbi. Preprosta sreča pa izginja.
Hvala Nada, res je to ogledalo naše družbe, ko ne slišimo več ritma narave in brez posluha uničujemo samo sebe.
Hvala za tvoj dotik.
Lp. Olga
Nikoli nisem pisala pesmi - zdaj vem zakaj in zato kar ne upam soditi. A bom vseeno: globoko. Čestitke.
LP, M.
Ja, Bojan hvala za tvoj komentar, imaš prav. Bom razmislila kako bi to spravila v ritem.
Lp. Olga
Sem spravila v ritem. Upam, da bo sedaj tako, da bo tudi vsebinsko primerno.
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
- 09. 11. 2023 ob 08:27
- Prebrano 293 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 94