narasle vode nas "nadvodijo" ... saj vemo, pa nič ... 

Lp, Caki

zamislim se dostikrat, koga imam to jaz rad, vsaj kot sebe, če že ne bolj kot sebe. hitro se naučimo živeti z žalostjo in tudi premagamo jo. nekega dne si celo znova upamo biti srečni. življenje ...

ampak, strto srce, res grda reč. 

si videl kdaj, kako smrt pride po svoj košček, če koga res užalostiš, prizadeneš ... (skodelica kave?)

pozdrav, Caki, 

vedno me razveseli tvoj odziv.

m.

ps. to s srnico sem videl v neki oddaji, ki so jo posneli, verjetno s pomočjo lovcev v nekem lovskem parku. v povodnji se je srnjak z rogovi zapletel v rogovilo in utonil. srna je iz nekega razloga (morda ni bila par srnjaku) prenehala jesti, legla na travo in poginila, čeprav je imela mladiča. zgodba govori o prašičku, ki ga je samica zavrgla, (zato naslov "baksuz gile").

kakorkoli, kamera je zelo prepričljiva in tudi drugače vemo, da živali globoko čustvujejo in tudi žalujejo.

se mi včasih zdi, da so bolj "čisti" od nas z našimi metafizičnimi sposobnostmi in nezaupanjem teh, ki mnogo vedo.

lp

V dušo segajoča razlika ... čestitke,

lp, Ana

hvala, Ana.

lp