KO DEŽUJE
KO DEŽUJE
Le dotik roke je, kar želim.
To ni tesnoba norosti.
Le srce boli, ko ni več poti na obzorju.
Ko se slab glas širi v prespane vasi.
In na oltarju laži umira resnica.
Rože ovenijo v dežju sovraštva in tanki na ekranu postanejo igrače.
V tišini se izgubi krik malih ust.
Medla svetlikanja izpod obzorja kot krilca napolnijo nebesa
in padajo v žejna usta kot kapljice bistrega dežja.
Jaz sem bolj stara šola pisanja; torej: fraze kot dež sovraštva so mi velik kiks, ampak izrazi kot tanki na ekranu postanejo igrače ... kaj lepšega od tega pa ne bi moral napisati.
Zelo dobra pesem, glasujem samo za več vrstic kova številka dve, in manj številke ene. Samo moj oseben okus.
Lep pozdrav, kamorkoli,
PLES.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: faeq
- 03. 11. 2023 ob 10:29
- Prebrano 300 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 101.98