Jasno je,
a ne vedno.
Ko zobati ledeni oblak
ugrizne nebo.
Ko črna mora vkoraka
skozi sonce.
Ko prevrne se up
v globoko sotesko,
zatakne svoj klin
v mehkobo ...
Takrat poči tvoj svet.
Razpršijo se rdeče kaplje
in prekrijejo noč.
Jutro je svetlo
žareče.
Nov dan, nov vzpon.
Od začetka,
vsak dan.
Dobra misel,
pozitiven odziv,
nasmeh,
objem.
Spet večer,
nova mora čaka v zasedi.
Tema, noč, megla, ni cilja,
slepe oči gledališča.
Zvezane noge, zgubljen skok.
Neuslišan, neutišan jok.
Izklop misli ni mogoč.
Dokler ne posije jasno jutro.
Razsvetljene misli
bučiji preko prepada.
Znova od začetka.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!