
Znala sva fukat,
zadavil si nežnost,
znala sva fukat,
pregriznil si ranljivost,
znala sva fukat
in sprat s sebe vse sokove
ljubezni.
Ja ... tudi midva sva znala; zdaj pa nihče več ne poteši enako.
Žalostno/-i,
PLES.
Kaj bi poezija brez fuka!? Brez besed besnenja teles bi ostala sterilna praznina, enaka praznini nedoživetega. Kljub temu, da marsikaj mine, je še vedno boljše vsaj doživeti, kljub temu, da ne ostane vedno le vroč spomin ampak včasih tudi bes ali hlad distance - ker mine, kar pa tudi lahko mine. Zato naj vsaj beseda ostane. Čestitke!
Milan Ž.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: taja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!