Praznina se prikrade v mojo sobo.
Nemočno opazujem stanje duha,
brezidejno zrem v strop sobe,
izpraznjen koš ponazarja občutke,
nepopisne tišine prazničnega dne.
November se ne opredeljuje
za mesec veselja.
Ironično poln idej zapisujem
tvorbo nekega drugega časa.
Čisto protislovje mi povrne izgubljeno energijo.
Nostalgija ima svojo smiselnost,
v času daljšanja noči.
Tema je zame kot sol na rani.
Zapeče vsakič,
ko se zmrači
in ostane samo praznina.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Trminator(Primož)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!