NEMOČNO
gozdna pot
skrivni opravki veverice
stebri narave odeti v jesen
stopam po njihovih brezčasnih koreninah
sredi šelesteče koprene minevanja
vstaja obelisk spomina
korakam v preteklost
vonj smodnika
ječanje življenja
stelja padlih teles
pogubna globina zlobe
nenasitno srka nebo v nepovratnost
tišina izgubljenega
hlastam po smislu klanja
tega in vseh, ki sledijo skozi
rezek hlad norosti
padajo raztrgane niti upanja
dan se zdi neskončno dolg
in človek brezmejno polomljen
Pozdravček, Edo, pesem se me je dotaknila - zdi se mi kot meditacija o zlu - le naslov bi spremenila (Nemočno? ali kaj drugega, bolj povezanega z uvidom, ki ga pesem prinaša), premisli,
lp, Ana
Super, moj naslov mi ni bil všeč.
Saj veš, da lahko sam spremeniš? Klikni na Uredi (desno), odpre se ti pesem, jo popraviš, potem pa znova pošlješ.
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Edo Krnić
- 30. 10. 2023 ob 10:39
- Prebrano 271 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 201.99
- Število ocen: 6