nekoč sem po tv videl bušmana, strica, ki je učill nečaka loviti. ko sta s puščico zastrupila antilopo, sta potem, ko sta jo dohitela, čeprav lovca, bila videti pred njo precej zmedena in nič kaj vesela njene smrti. mi je dalo misliti.

kdo ve, kako je danes z njimi. verjetno imajo vsi pametne telefone in po njih gledajo kako so še pred kratkim sami živeli.

lp

Hm, najbrž res vsi zijajo v pametne telefone, "napredek" nezadržno žrtvuje svoje uporabnike...

si videl banko informcij v švici, itn. itd.

mega.

Ne vem za kaj gre.

Ja, žrtvovanje v pravem pomenu besede. Danes za mnoge ni sprejemljivo.

Spoznali so, da je ljubiti več kot vse žgalne daritve in žtvovanja.

Če pa hočete Bogu žrtvovati, lahko namesto živali žrtvujete svoje strto srce in skesanega duha.

Pa niso potrebni pametni telefoni...

Lp

MILENA

Milena, pozdravljena. Ja, sebe zmagati je dosežek brez primere, a je težje kot bi si človek mislil. Dolga je pot od Mene do Sebe.

Hvala za odziv.

konfucij je nekje priznal, da se je v življenju marsikaj le stežka naučil, zmernost pa, da je dosegel šele pri sedemdesetih.

da bi jaz premagal sebeja? zakaj, Svit. še nisi slišal, uzmi sve što ti život pruža, danas si cvet, sutra uvela ruža.

ker ničesar slabega ni bog naredil. slaba je lahko le zgrešenost z ozirom na smisel stvari, oz zgrešena raba stvari, ali nezmernost. 

prava mera je tudi pri aristotelu zlata sredina (ne povprečnost) in to res zna biti ne tako preprosto.

drugače, človek, če je iskren, hoče darovati, se zahvaliti z najboljšim kar ima, lahko je to tudi premagovanje svojih "slabosti" (ne verjamem preveč v življenje brez slabosti), so pa verjetno žrtvovali tudi iz strahu (npr. molohu).

poznam lovca, ki je puško zamenjal s fotoaparatom. neverjetno, kaj je dosegel z ozirom na to, da je poznal place in preže itn.

z malo besedami si dal dosti za premisliti, končno, vsak sam v sebi ve, koliko je zares svoboden, kaj je stvar dobrega okusa in kaj je sol, namreč, kdaj je bolje utihniti.

prisrčen pozdrav, 

penzjon je, he he he...

m.

miko, že od malega se ves čas soočam s svojimi zadevami, kdo pa se ne? Brez napak ne bi prišel nikamor, le te so tako nujne kot je gorivo za avto. Goro ki jo osvajam je višja od Everesta. Brez slabosti ni sladkosti. Hvala za polemiko.

Dragi Svit, pot od tebe do sebe ni nikoli dolga, če sprejmeš dejstvo, da v resnici ne moreš biti nikoli popoln, ne grede na to kako se trudiš. Ne smeš pričakovati, da boš najboljši v vsem, kar počneš.Popolnosti pravzaprav ni. Vsak ima svojo pomanjkljivost.Najbolj čudno je, da se marsikdo ne zave, da zapravlja svojo dragoceno energijo, da bi poskušal doseči nekaj, kar je nedosegljivo. Namesto, da ti pot krojijo,slabe odločitve, se osredotoči na vse stvari, ki si jih dobro naredil in vse bliža bo pot od tebe do sebe. Nikoli ne bo dolga.

Lp

MILENA

Svit, naj bo tako, kot si izpel 2. kitico. Na tvoji strani! Lp, Caki

OJ, Milena, ker se že tisočletja razvijam in se bom še, lahko rečem, da to kar storim danes bo jutri zaradi včeraj. Hvala za koment.

Caki, hvala  za izrečeno. Pozdrav.