Sonce sence nima, vso dolino ožarí;
luna sence nima, le oblake posrebrí.
Sploh se ne zavedaš, še zaslutiš komajda:
kadar me pogledaš, mi spodmakneš trdna tla.
Dnevi so že kratki, soncu pa pojema moč;
upi so še sladki, stik resničen nemogoč.
Ko bo sonce spalo, ko bo mesec poln nocoj,
malo, o, vsaj malo pridi v sanje, ljubi moj.
Z luno zaplešíva, nežno roko ji podaj;
sonce naj počiva, v temi z mano se igraj,
šepetaj mi glasno. Ni med nama več razlik,
vse razkrij mi jasno; nočem motnih, bledih slik!
Tu sva skupaj, mlada. Vidim: tvoj obraz žari,
pleše se lambáda. Čolnič prej, ko se zdani,
naj zaplava mirno. V soju čustev prasketa
vse vesolje širno; sonce, luna sva midvá.
Čudovita lirika.
Prav uživala sem v branju.
Lp, Marija
Alenka, pesem, kakršne imam silno rad; pesem, ki odpre čute, te objame in prevzame ...
Prijeten jesenski dan ti želim,
Sašo
Marija, me veseli. Ja, taka malce romantična pesmica, bolj za starejšo generacijo je.
Sašo, tvoj komentar mi daje spodbudo za naprej. Skrbiva, skrbimo, da rima ne umre!
LP, mcv
Romantična, za vse generacije, ker vsi sanjamo...
Lp Martina
Alenka, tudi mene se je dotaknila tvoja lepa, v rimo ujeta romantična pesem;))) čestitke in lep pozdrav,
Breda
Martina, nikoli si ne bi mislila, da tudi mladi sanjate :) :) :)
Breda, hvala in še kdaj.
LP, mcv
Hvala, F2#Caki!
LP, mcv
Čestitke k nočni ljubezenski tudi z moje strani,
lp, Ana
Ana, najlepša hvala!
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!