jožica kje si b’la ko sem te iskal kuća poso poso kuća
u tunelu usred mraka sem rožice sadila s srčno jih krvjo
zalila ko nič ne pričakuješ se dogaja največ stvari pravijo
modri ki bi morali biti rdeči da bi bil svet popoln ne samo
poln poln kufer te imajo ponavadi tisti brez potovalnega
kovčka in kvačkajo dalje v nedogled led se oprijema src
z brcami ga bo treba oluščiti z njih ko jih izbezamo na
svetlo svetlo naj tvoja luč žari v žari aladinove svetilke
tisoč in ene noči dolgih nožev za odiranje boljšega jutri
jutri je nov danes danes so dovoljene sanje vučić vučko
se je pa odpovedal športu za vse večne čase misli nase
nasedaj tuji propagandi pa bo s tabo hitro vija vaja ven
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!