točno!

včasih pa mi je nemogoče požreti ponos (če neki majmun brca invalida in ga soc. delavec brani, češ, da je tudi ta majmun invalid. mogoče prav zaradi tega, ker me uči logike, komplet popizdim.)

stvar je tako nerešljiva, da se ta tvoj novi rek izkaže za edino možnost.

(čeprav si morda mislil na dogajanja v eni osebi, se da lepo posplošiti)

lep dan

OJ, miko. "Ponos" je beseda, ki se jo izogibam izreči, kakšen je besedni nadomestek zanjo? Morda zadovoljstvo? Ne vem. Ja, dostikrat mi zavre ko vidim kaj se dogaja, a se krotim. Moja sebičnost, ki je elementarno tako nujno potrebna, zna biti prav pasja. In ker me sestavljajo lastnosti boljše in slabše, edino v ljubezni vidim možnost, le ta pa naj bi bila "neosebna," kar bi se reklo da sem "nenavezan." Trojček mojega bistva je v nekakšnem precepu, ves čas se opazujem, da ne bi padel v afekt, ohranjam mir, ki izhaja iz Duše, kot osrednja osebnost moram biti dovolj prizanesljiv do svojega "pritlikavega jaza," hkrati pa dovolj odločen, da mu ne popuščam več kot je koristno....No, toliko dela imam s seboj na poti tja...ki je ves čas tu...
Hvala za "točno."   

Sožitje odpira skupna vrata za skupne. Svit, tvoje besede v pesmi imajo globok  čez krajino razpostrt pomen. Lp  Caki

Duhovito opisana globoka misel.

OJ, Caki

OJ, Nada, hvala vama za dotik in izrečeno.

Sem ti popravila še vejice - pesem se me je dotaknila, ker pooseblja naše notranje boje - čestitke,

lp, Ana

Ana, hvala za popravke in podčrtanje.