Tam na robu
dna življenja,
preteklost maje se ti v spominih živih,
kot zavist premnogih,
krotil si v srcih svojih.
Črn bič,
ovijal ti je roke nežne,
krotil te je pred zvišenostjo drugih.
Tako si hodil po poteh življenja
v tistih poznih dneh,
ko sonce je sijalo tebi v pozabo
in oslišal te je sile duh.
Avrelius