PENINSULA
Dolazim niotkud i ne idem nikuda
modre planine još me drže budnim
vežbaj me naučiću mnogo, da hodam
i lebdim, zaboravljajući da govorim
Tamo
gde je sjaj sublimacija elemenata mistike
gde šum električnih trotineta
eliminiše smrad javnih toaleta
Tamo
gde je aberacijom razuđena obala
duboko metastazirala, tamo je peninsula
tamo gde oslobođena kost nam pliva
Sve do providnosti
tek rođenih meduza kroz praznine
tek začetih ledenih klobuka
tamo sam se probudio, jednog jutra
Razuđenost obale - odstupanje od prave linije; razuđena obala ima dosta ostrva, poluostrva, zaliva, moreuza ... lp
Dejan
Spuščanje do perspektiv obal polotoka našega življenj ni odvisne le od nas, ki smo speti s celino nekega delčka sveta. To kar nas gradi, sega v morje družbenih dogajanj, ki nas obliva, nas brusi in kruši. Ko pa se nekega jutra prebudimo, se razkrije, da pravzaprav plavamo. Skoraj v (želji) negibnosti. Naša dejanja so - kakor besede - le valovi, ki se širijo celo med meduze skozi skupni prostor praznine. Čestitke!
Milan Ž.
Poslano:
29. 10. 2023 ob 08:53
Spremenjeno:
29. 10. 2023 ob 09:57
Pesem, ki se dotakne, spoštovani Poet Dejan.
Čestitke!
Lp, Marija
Ps.: Navdušena sem pa tudi nad tvojim komentarjem in odločitvijo za podčrtanje, dragi Jošt! Bere se kot poezija.
Lp, Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dejanivanovic
- 25. 10. 2023 ob 10:24
- Prebrano 239 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 161.6
- Število ocen: 9