V senci preteklosti
S sveče kaplja.
Diši
po minulosti.
Pod starim napuščem
puhti sparina.
Neka gospa iz ulice, brez marele zdirja v reber.
Besede spočnejo pogovor o mamljivi samoti v toplem prostoru.
Prepih odnaša odpadlo kostanjevo listje.
Otrok brodi z rokami po nagnitih podobah sveta.
Zmrazi oktober, in dalje mrazi november.
Ne od hudega.
Ne od mraza.
Od lepega.
Čarobnega.
S svetlobo prepojenega.
Nagovori.
Zapoje v ušesu in poje v duši.
Poboža in dalje boža.
Se postavi ob šipo ...
blizu,
blizu stekla,
skoraj toliko, da se na njem začno risati krhke sledi sape in lesketajoči srež ...
Radiator greje in dviguje mehko toploto proti obrazu ...
Jesen je zunaj,
a nekje zagotovo sneži ...
S sveče kaplja.
Diši
po minulosti.
Pod starim napuščem
puhti sparina.
Svit ... Okoli nas in v nas se vršijo vdakdanji čudeži, ki spreminjajo podobo tega, kar ljudje poimenujemo življenje.
Hvala! Naj te jesen greje! Jernej
OJ, Jernej, res, čeprav gre za rutino vsakdana, je življenje vedno enkratno in neponovljivo.
Nekoč je nekdo zapisal :
Življenje je darilo. Darilo se spodobi sprejeti, si ga ogledati, pa tudi prejeti, občutiti, povohati, okusiti, uživati in uporabiti. Darila so namenjena v dobro. Vsak dogodek, tudi velik problem v sebi nosi darilo - izkušnjo, doživetje, smisel življenja. Za nami bodo ostale zgodbe in spomini, pomembno pa je zgolj, da ostanemo dobri ljudje, zvesti SEBI, ponosni nase, z dvignjeno glavo, in da ohranimo ljubezen in spoštovanje do sočloveka. Bo kar držalo! Lp, J
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jernej Jager
- 24. 10. 2023 ob 16:25
- Prebrano 258 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 158.03
- Število ocen: 8