HAIGA
včasih se predramim iz lepih spominov in zdi se mi, da vidim svet in nas, brez čustev, brez dioptrije, brez ideološke navlake. tako majhni in nepomembni smo, skoraj izgubljeni, tuji (morda tudi sami sebi).
kako mora biti šele v milijonskih mestih ...
vendar lepota ostane..., kdor jo uspe videti. preprosta, nedeljiva narava. tebi uspeva. tudi tokrat.
hvala in lep pozdrav,
m.
OJ, miko, jaz sem rojen meščan, toda v cvetu mladosti sem se umaknil na podeželje. Kaj ljudi tako privlači v mestih, ne vem, jaz gnečo slabo prenašam. Ja, po eni strani sem kot bitje pomemben, po drugi pa sem tako neznaten, da se čudim zakaj sploh sem.
Kaže da v moji temi tiči razodetje, zato odločno, pogumno in s strahom spoštovanj ponikam v neznano, vse kar odkrijem me veča, mi dodaja samozavest. Tako to pač gre, mic po mic. Naučil sem se da vztrajnost prinaša nemogoče...
Hvala za izvrsten razmislek.
Najti tako izjemno sliko/pogled je umetnost - tako kot najti pravo besedo!
OJ, Nada, hvala za izrečeno in dotik.
Dodana v izbor. Čestitke!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Svit
- 23. 10. 2023 ob 16:22
- Prebrano 305 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 142.45
- Število ocen: 11