Tam,
kjer umirajo otroci,
sanje izgubijo domovino.
Kot sirote begajo med ruševinami svojih domov
in v prahu izginjajo v noč.
Tam,
kjer umirajo otroci,
se iskrice veselja spremenijo v solze,
ki v nevihtni ihti
dežujejo na brezdomne sanje.
Tam,
kjer umirajo otroci,
se čez mnogo let v spremstvu nemih duš
sprehajajo samotni starci,
ovešeni z medaljami vojnih junakov.
Boleče je, da se to nikoli ne neha.
Čestitke za družbenokritično refleksijo in predvsem za udaren zaključek pesmi.
Lp, L
Hvala. :)
Lep pozdrav
Bernarda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: berni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!