Med tihe gozdove, dobrave
je vetrič jesenski zavel,
povzpel se v mrzle višave
in pesem brezčasno zapel.
Kaj praviš mi, veter jesenski,
mar zimo prinašaš s seboj?
Končuje se topli raj zemski,
le kaj te prinaša nocoj?
Oj, vem, da boš listje odpihnil,
da mlado lahko zeleni,
saj staro pač mora umreti
da novo lahko se rodi.
Odpihni še moje zdaj listje
da zopet na pómlad vzcvetim,
pozabim na dneve vse tiste
ki grenki jih hrani spomin.
Kako lepoteče ritem...
naj lepo šumlja, jesen, listje in poezija
lp
pi
Čudovita pesem!
Lp
tolminka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Berginc
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!