Nočem več spati sama
Prepih mi sega za vrat
In me oskruni z dotiki lovk
Ki se nevede plazijo po meni
Dobitkov ni
So samo vrzeli med reanimacijo
In mirovanjem
Polegala bi med tvojimi bedri
In se grela na vzniklih vrhovih
Ki koprnijo po preprostosti
In se rojevajo v tihi dvojini
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!