Nekdo je božal moje lase
se nežno dotikal mojih rok
pesmi mi tihe pel na uho
začela poslušati njihov sem zvok
Odprla sem svoje trudne oči
iz katerih se tisoč solz je izlilo
zagledala sem najlepše luči
in v hipu trpljenje se je zgubilo
Mehke so ustnice božale me
po mojem telesu in duši drsele
modre oči pa so gledale me
ko so se pravljice nove začele
Zlati so žarki objemali me
vode ledene so me hladile
ko si me stiskal na svoje srce
ko so se rane moje zgubile
Ostala so samo polja dehteča
in pesmi prelepe odmevale so
ko se je k nama priplazila sreča
in modro postalo nad nama nebo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!