Je prva ki nebroj sestrá ima

Jih nekaj vedno sede med police

Imena zvem z zgovorne hrbtenice

Notranjost žlahtno skrivajo platnice

Ko se poslanstvu svojemu preda

Najprej pokaže svoje prvo lice 

A zadnja plat finale je družice

Nje misli poletijo kakor ptice

Je druga znana da je najbolj zvesta

O kaj vse zna – a žal ne govori

Veselje žalost si z menoj deli

Me spremlja v gozdu ali kjer je cesta

Ko vračam se domov se veseli

Ko pišem mirno pri nogah leži

dedihajka