Čebelice zlate

 srce se mi smeje

ko gledam vaše predrage roke

ko delate od jutra vse do večera

ko se noč temna zopet začne

Ko sonce plane veselo na plan

se dneva novega spet veselite

z nasmehom delate ves dolgi dan

zvečer pa utrujene v panju zaspite

Za vas je življenje prelepa pesem

nad vami je sonce in modro nebo

srečne ste skupaj

 se za roko držite

v srečo verjamete z dušo vso

Pa tudi ve ste spoznale

veter in dež

včasih vas veter je od doma odnesel

niste obupale

 veselile ste se

da bo domov vas znova prinesel

Ker vaša duša  ostala je čista

in ne pozna bolečih ran

ko solze tečejo iz oči

ker ranil obraz jo je znan

Obraz ki živi še zdaj v meni

in ga poznalo je moje srce

ki sem ljubila ga vse svoje dni

in ga sprejela v svoje roke

Milena