
Sledim drobtinicam izžetega srca.
Verjamem, da me vodijo samo domov,
v objem, kjer ni s(r)amote več in ne okov.
A prazen je, odmev se sliši do neba.
Ljudje so tam, a o otroštvu ni sledov.
Vstopila v čas sem brez življenja in brez dna.
Ljubezni nisem razumela, je bila?
Zelenja se plevel le vzpenja prek grobov.
Drobtinice pozobala je ptica. Čas.
Zdaj vem, da vse imelo je le svoj namen.
Ne iščem več, v preteklosti srca izraz.
Ker odločitve so le moje za prevzem.
Ponosno gledam zdaj preteklosti v obraz.
Življenje svoje vzela sem v ljubeč objem.
Trikrat prebrala in res se me je dotaknil ta sonet, draga Olga!
Zelo lepo napisanooo!
❤️
Lp, Marija
Ps.:
odmev še sliši ---->tukaj se je verjetno skril škratek?
In rima"obraz", enkrat bi jo mogoče zamenjala.
Hvala Marija, za podrobno branje. Sploh nisem opazila, da sem dvakrat uporabila obraz. Pa tudi strešice moj telefon včasih kar po svoje napiše.
Lp. Olga
Olga, hvala za močno čustveno pesem, še posebej za
"Ponosno gledam zdaj preteklosti v obraz."
LpM
Hvala Mateja
Ja, res ko odpustiš in sprejmeš potem si lahko svoboden in ponosen.
Lp. Olga
Draga Olga, potencialni sonet z bolečim, z lepim sporočilom.
Hvaležni, da zmoremo iti naprej in se s hvaležnostjo ozreti nazaj.
lp
pi
Hvala
Potencialni ... ?
Kje sem zgrešila draga pi
Draga Olga,
v verzih imaš 12 zlogov, kar me je zbodlo ob prvem branju, ker naj bi jih bilo 11, če gre za italijanski ali slovenski sonet - enajsterec.
Če gre za primer aleksandrinca (12 zlogov), pa se opravičujem za moj pomislek. Menda je dovoljen jamb in potem vse štima. :) a o tem bolj malo vem.
Sem se malce prehitela? Na kar nisem prav nič ponosna. :)
lp
pi
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!