Roke je stegoval
skozi rešetke
in s prsti grabil
po svobodi.
Prepovedan sad.
Gledal jih je,
kako ga grizejo,
glasno cmokajo
in mu pod noge
pljuvajo koščice.
Sovražil jih je
in oni njega,
krvoločnega psa,
ki je zavijal v Luno
in kazal ostre zobe,
čakajoč,
da jih zasadi v meso,
njihovo meso.
Tisto jutro
so okovi popustili.
Kri je postala nektar
in pričel se je mrtvaški ples.
urednik
Poslano:
15. 10. 2023 ob 09:36
Spremenjeno:
15. 10. 2023 ob 09:37
Že sam naslov je nadvse zgovornem, saj razpre vso kontradiktornosti tragike gluhote.
V stari Grčiji so recitirali rapsodije, epske pesmi. Rapsodija je tudi pesem, ki v svobodni obliki izraža navdušenje in zanos, Je tudi instrumentalna skladba, v svobodni obliki grajena na osnovi ljudskih motivov.
Na Jutrovem pa ni ne epike, ne svobode. Le zanos rapsodije grmenja, da se ne slišijo več niti različni ljudski glasovi v istem mrtvaškem plesu.
Čestitke!
Milan Ž.
Pozdravljeni.
Hvala za zares bogat komentar in podčrtanko.
Lp Matjaž
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: botermesec
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!