Vsak od nas
je bil nekoč otrok
bili smo mala Sonca
vsak dan
smo s srci na dlaneh
zajemali čudesa
danes
med vzponi in padci
izgubljamo Sonce
v sebi
pozabljamo
na svoje
davne sanje
brez njih
smo ptice brez kril
platnice brez knjig
brez sončevih sanj
so vse pravljice
zaman
Sonce je srce našega planetarija, je fenomen, ki greje vse, "dobre in slabe," torej ne ločuje nikogar. "Notranji otrok" je sonce v odraslih, ki pa je pogosto skrito za skrbmi, nevero, dvomi. V "borbi" za preživetje je PRAVICA izgubila svoj LJ, no pa uganimo katera beseda se za to izgubo skriva...
smo v skrajnem zakotju vesolja. vse ostalo ti maš domišljija. no, pa ne obupaj.
lp, m
Svit, Miko, brez otroka v sebi smo res v zakotju, jaz se ne dam, punčko v sebi crkljam ...
Snovi rastopljeni u realnost!
LPI
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: damjana
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!