Le kaj, le kdo, bi lahko bil jaz,

če obupati bilo bi težje,

le vprašanje se poraja, lažem,

drugi veliki pok, občutkov teh ne vajen,

kot iskati iglo v tovarni sena,

obvezno, brez predaje.

Preveč, preveč, vsega preveč,

v eni sami sekundi srede,

dojamem, da nisi niti sekunde živel,

namesto drugih si trpel,

svoje duše povohati ne smel,

ker bog ne daj obupati, zaradi sebe.

Roko