Le kaj, le kdo, bi lahko bil jaz,
če obupati bilo bi težje,
le vprašanje se poraja, lažem,
drugi veliki pok, občutkov teh ne vajen,
kot iskati iglo v tovarni sena,
obvezno, brez predaje.
Preveč, preveč, vsega preveč,
v eni sami sekundi srede,
dojamem, da nisi niti sekunde živel,
namesto drugih si trpel,
svoje duše povohati ne smel,
ker bog ne daj obupati, zaradi sebe.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Roko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!