V tebernaklju tiho čakaš
a mnogih níkdar ne dočakaš...
Rad bi ljubezen podaril
in milosti jim podelil.
Ti naš Gospod nisi vsiljiv,
nežen, blag je tvoj odziv.
Želiš, da srca zažaré,
da te ponižno počasté...
Mlačnost se kot kuga širi,
vse prenašaš v tej neveri,
milost kot neskončna reka
kljub vsemu k nam priteka.
O moj Bog, vsaj zvesti tvoji
naj ne odidejo nikoli!
Poživi vero, njih' srce,
do konca bodi jim vse!
Mlačnost se kot kuga širi,
vse prenašaš v tej neveri,
milost kot neskončna reka
kljub vsemu k nam priteka.
... ne samo v tabernaklju, ampak povsod; lepo sporoča ta pesem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tolminka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!