Sončni žarki masirajo obraz
z daljavami,
ki so zame še nedotakljive.

A se bližajo:

v šepetu brezovih listov,
ki ogrne poljano -
preden zakraka senca vrane;
v verigi grebenov,
zmehčanih z rdečico zarje -
preden se razraste pozaba;
v vonju odhajajočega poletja,
ki se lepi na stopinje -
preden zadiši po meni;
v pogledu lune,
ki zaboli -
preden me objameš;
v gibih labodov,
ki se sproti brišejo -
preden se pomešam mednje.

nada pecavar