A lahko bi polizal prste.

Skozi spuščene veke 
sem zrla v zasnežene vrhove,
ki niso potrebovali ničesar drugega kot stati. Tam.
Seveda jim zavidam.
Stal si pred menoj in mi skrival sonce.
Lahko bi bilo znamenje, pomislim
in ga pohodim. 
Pod gojzarji je zaškripalo.
Šla sva naprej po tvojih neoznačenih poteh.
Ker rad raziskuješ.
Zastali dih sem prisilila v normalno dihanje.
 
Mojo kožo poznaš. Skoraj do podrobnosti.
Pod tvojimi nespretnimi dotiki se je vedno
nekako raztegnila.
Tako tanka se je prilepila za prste, 
kot nalepka na kozarcu z marmelado,
ki noče in noče dol.
Takrat bi lahko zaznal drobne zarastline
iz odmrlih celic upanja.
A ti si me potopil v vročo vodo in čakal, 
da po koščkih razpadem.
 
Še zadnjič si pogledal na svojo zbledelo uro.
S kazalcem si nestrpno tolkel po njej
in me preganjal v čas,
ki ga bova zamudila. Vedel si.
Ta stara ura me je spomnila, da sem tukaj,
a morala bi biti tam.
 
Nekoč sem ti odprla in ti dovolila,
da mi uničiš pesem.
 

branka

Dejan Bosil

Dejan Bosil

Poslano:
04. 10. 2023 ob 09:05

Lepa pesem, ki vabi k ponovnemu branju ...

Lep pozdrav, Dejan

Zastavica

branka

branka

Poslano:
04. 10. 2023 ob 09:37

O, Dejan. Hvala za pohvalo.

lpb

Zastavica

PLES

PLES

Poslano:
04. 10. 2023 ob 10:22

Pesem je lahko uničena samo enkrat, telo pa se uniči tudi za naslednjega.


Božajte,

PLES.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

branka
Napisal/a: branka

Pesmi

  • 04. 10. 2023 ob 08:12
  • Prebrano 229 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 162.17
  • Število ocen: 7

Zastavica