Sedim na stolu svojem
tvoj prelepi glas poslušam
o čem le vsak dan ti prepevaš
razumeti to poskušam
A ti nekje si skrito bitje drago
tvoje podobe ne poznam
le glas me tvoj vsak dan omamlja
in z jutrom odganja nesrečo stran
Mogoče te še kdo posluša
mogoče srečen je
da sliši tvoje nežne speve
a tudi on za te ne ve
Le kakšne so tvoje oči
bi rada videla jih vsaj enkrat
bi rada ti povedala
da s petjem svojim
razveseliš me vsakokrat
Pa vem nikoli te ne bom spoznala
nikoli ti ljubezni podarila
a kukavica draga moja
vse težke dneve si mi okrasila
Sedim na stolu svojem
tvoj prelepi glas poslušam
o čem le vsak dan ti prepevaš
razumeti to poskušam
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!