Brez besed razume,

le čutu in doume.

Se sprosti, sprejema.

Daje in objema.

Ne le sanja,

ima veliko znanja.

Vsak jo nosi,

vse ti da, za nič ne prosi.

Posluša, svetuje,

v srcu začasno domuje.

Je večna kot vesolje,

mi jo vklenemo v okovje.

Dokler človek ne umre,

in ona spet med zvezde gre.

Rečemo ji duša, ljubezen, usoda.

A to je le ime, predloga,

ki nima pomena, 

brez njega je prav tako nema,

če je ne sprejmemo,

le z umom vse meljemo.

Vedno bolj jo čutim,

njene nasvete, le slutim.

Namigom sledim.

Sreč(no)o živim.

olgasem