Obisk

Preveč te je za moje razdrapane misli, sem momljala, ko si parkiral avto na dvorišču. Razpasel si se kot bršljan na podrtem zidu starega gradu, kjer smo se otroci igrali kdo se boji črnega moža. S pološčenimi čevlji si potacal zadnje ostanke spominov, ki sem jih potopila v čajno skodelico in ti jo servirala ob petih, ko si pozvonil na vratih in s slinasto prijaznostjo gladil moje dlačice, ki so se naježile kot ježevec, ki je zasmradil tvojo jakno, ki si jo kupil na razprodaji.
Četudi si se jezil in prisegel, da ne boš šel več v živalski vrt, sem se hihitala kot raztegnjena harmonika v rokah nadebudnega mladca na tekmovanju harmonikarjev. Ja, preveč te je zame, sem ti dejala. Na hitro sva se položila preko starega fotelja, ki so ga razjedali čekani moljev.
Komaj sem čakala, da te pospremim do vrat, ki so škripala znano zlajnano melodijo. Prav potiho sem siknila, da sem se te najedla kot svežega kruha, ki sem ga kupila v pekarni za vogalom in ga že med potjo domov trgala in si ga naskrivaj tlačila v usta. Le zakaj sem prezračila stanovanje, ko so tvoji koraki zbledeli kot sprano perilo na sosedovem balkonu?

ajda

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

ajda
Napisal/a: ajda

Pesmi

  • 07. 09. 2009 ob 20:18
  • Prebrano 1407 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 908
  • Število ocen: 25

Zastavica