On moj zvesti je sopotnik,

kjer sem in kamorkoli grem,

brez njega meni ni živeti,

iskreno jaz priznam vsem.

Mrko me pogledujejo starejši,

ko držim v roki ga povsod,

ves čas prilepljen na ekranček,

saj on je zame kakor bog.

S prstom potegnem in pobrskam,

na njem najdem prav vse,

brez truda informacije neštete,

prijatelje, neznance in dekle...

Naj nihče me ne obsoja,

v takšen svet sem se rodil,

sedanja družba naj presoja

zakaj je tako, jaz nisem kriv.

tolminka