Oda mrtvi ptici
Nebo ti počasi kaplja iz peruti,
v nič razpršijo se tvoje poti,
negibno telo je gostija za mravlje -
ob kaplji krvi šum v tipalkah - na zdravje;
poprej tvoj je kljun posegal za žužki
in včasih na polju v pšenico osulo,
v semena plevelov zatiranih s strupi,
v skrčeni prostor med mestnimi hrupi,
med pesmijo žag, ki morijo drevesa,
otresajo gnezda, domove, zavetja,
med vsemi izpuhi, s potoki brez rib,
množičen hajking odvzel je še hrib.
Iz grla ne bo več glasu v rano zoro,
svod posejan je zdaj z drugimi ptiči,
so trupi kovinski polni ljudi,
ki jemljejo zase si tvoje oči.
Z eno besedo -
čudovitoooooo!
Lep dan in objem,
Marija
Že tretja Oda v nizu, tole bo kmalu postal ciklus :) Lepa pesem!
Lep pozdrav, Dejan
Ob branju Ode mrtvi ptici sem se spomnil srake, ki sem jo našel negibno minulo sredo na našem vrtu. Čez čas sem skozi okno opazil 3 srake na strehi, ena je manjkala. Naj se ta oda dotakne tudi naše srake. Irena, hvala, lp Caki.
Marija, najlepša hvala.
Ptice bodo preživele, tudi čas dinozavrov so :) le mi ...
objem
pi
Hvala, Dejan, ja, res me je nekaj ''napadlo'' :) in ode hočejo zaživeti. :)
lp
pi
Hvala tebi, Caki.
Na nebu je toliko vsega, le pesmi je manj,
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 30. 09. 2023 ob 11:45
- Prebrano 255 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 230.3
- Število ocen: 13