Ob vznožju neba nekaj se bliska

oči moje strmijo in zaslutim toploto

objema mi vso moje telo

srce pa občuti tvojo dobroto

.

Tvoja toplota gore premika

in duše se bolne od ljubezni zbudijo

rože od solz se dvigajo k nebu

v srcu tvojem in mojem dehtijo

Ko naslajam ob tvoji se ljubezni dehteči

zaslutim

 nekaj nad mano se dviga grozeče

to je tvoje življenje

 po žilah ki teče

 odhaja od mene

  srce pa zapušča boleče

Okoval si srce mi v težke verige

razbelil mi dušo s poljubi gorečimi

iskal si obraz in moje oči

med zvezdami sinjimi na nebu svetlečimi

Ko zagledal si solze na mojem obrazu

se krik je razlegel vse do morja

z zlatim vetrom želel si zbežati

rešiti se z  barkami od vsega gorja

Pa viharji so silni govorili drugače

ne moreš ubežati svoji usodi

čeprav se para srce in nebo

čeprav v bolečini duša ti blodi

Milena