Plete mi misel vprašanja:

"Kje sem? 

Kaj počnem? 

Kam grem?

Kako naj vem?"

Polna zadržkov, skrbi in bojazni.

Občutek pa pravi:

"Zaživi svobodno, ne boj se prikazni."

Glasba življenja igra,

a jaz ob plesišču sedim.

Gledam pare, 

osvajam korake.

Ne sprejmem vabila,

se v mislih učim.

"Ženska božja kaj čakaš?"

Me kliče srce,

čas se izteka.

Prestopi zdaj meje,

ne štej več korake.

Odkrij vse radosti otroka,

ki je v tebi, ko bila si del vesolja,

preden te je družba zvezala,

okove nadela,

da ostala boš v ogradi,

se pokorila in garala.

Nase pozabila.

Ne ljudi,

poslušaj srce.

To je tvoja melodija,

ki te spet v življenje vabi.

Pleši, poj, uživaj ...

olgasem