polne hrepenenja
kam tekate otroci sonca
vaša koža je ožgana
od ljubezni
trebuh poln metuljev
kam tekate otroci sonca
vse kar sem
nekoč nosil v sebi
me je zapustilo
pognalo korenine
na tuji zemlji
vsi spomini so se znašli
na odstavnem pasu obžalovanja
življenje
ki v meni polslišno drema
je v vas
še tako živo
ostro
kot svetloba poldneva
oči polne hrepenenja
a so bile to nekdaj
moje oči
kam tekate otroci
postojte
da poskusim vstati
postojte
da poskusim hrbtenico
priviti proti nebu.

Tom Veber