Majhno dlan prisloniš na mojo –
vmes je šipa.
Kombi počasi odpelje;
roki se premikata
in izgineta vsaka v svojo smer.

Hiša je tiha.
Zaletavam se
v dihe, korake,
v energijo glasov.
V včeraj, ki je tako živ v meni,
da se obenem dozdeva že daleč.
Valovim med gostoto in praznino,
med zgoščenostjo in prozornost.

Pritihotapiš se.
Babi, babi!
Oči ti žarijo
kot znajo samo tebi.
S prstom na ustih zašepetaš -
samo ti me vidiš.
Primeš metlico, pometaš
speštane fige in se kremžiš.

nada pecavar