Na pragu jeseni
brhke poganjke
iz prepleta korenin
tiho prekrivam
s pisano odejo
tkano iz listov
ki mi jih severnik
skupaj s plodovi
slači s krošnje
da bodo spomladi
iz njih zrasla drevesa
segajoča nadme
na lovu za soncem
da razpro cvetove
z vonjem spomina
na minulo poletje
ko je sveža sapica
zibala pisano hišico
iz čarobne odeje
in z listi krošnje
šelestela uspavanke
o angelih in vilah.

botermesec