On
on me je izdal
on me je ranil
on me je pregnal
Padal je dež
padale so moje solze
zvezde so ugasnile
nebo je potemnilo
Tudi mene je zajela tema
Morda sanjam
ne
resnica je
da me sovraži
on
ki sem ga brezpogojno
ljubila
ki sem mu klatila zvezde z neba
Zdaj se mi jutranje sonce posmehuje
ptice me žalostno gledajo
prenehale so žvrgoleti
veter je izbral drugo pot
dežne kaplje so presahnile
Vse je pobegnilo od mene
niso prenesli bolečine
ki mi je bila zadana
jaz pa ne morem nikamor
pobegniti
ne morem se skriti
Žal
ne morem ubežati pred
resničnostjo
Moj dragi sin je srečen
ker me je pregnal od doma
njemu so ostali biseri
mojega življenja
Ne vidi mojih solz
ne vidi mojega trpljenja
Zlomil mi je srce
Nastala je tišina
bolna tišina
slišale so se samo kaplje solz
ki so padale na kamnita tla
in dež je začel zalivati zemljo
prikradla se je tema
nebo je jokalo z menoj
ko se je rušil moj svet
V glavi mi je zvonilo sto zvonov
moj stok je tiho odmeval
Izgubila sem najdražje na svetu
sina
Stene so prazne
sobe so prazne
moje srce je prazno
A sončni žarki
me še zmeraj grejejo
Kako veliko bolečine!! In hkrati pogum, ko se na koncu pesmi pokaže sonce.
Kljub kruti usodi sem našla dovolj moči za novi začetek. Težko je pisati o svoji bolečini, vendar je manjša ob spoznanju, da jo kdo razume. In sonce mi znova sije.
Hvala!
MILENA
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!