Dežne kaplje so škrabljale v enakomernem ritmu,
glava je bila vedno težja,
veke so počasi zapirale svoja vrata.
List je že dolgo sameval.
Prazen.
Svinčnik je bil kljub temu pripravljen.
Piši, ustvarjaj, sem si mislil.
Takrat si zaprla vrata. Za vedno?
Sedaj sedim za mizo,
svinčnik je še vedno pripravljen,
in čakam, da se vrneš.
Veš, ne dežuje več.
Všeč mi je vzdušje te pesmi, le ta dva verza bi združila:
---
Takrat si odšla, brez obrazložitve.
Zzaprla si vrata. Za vedno?
...
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Čestitke,
lp, Ana
Tudi jaz sem jo z veseljem prebrala.
Čestitke,
Maja
Čestitke tudi z moje strani
Lp, M
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Edo Krnić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!